Omemba: Rudolf Maister

»Na drobce resničnosti, na poetične trenutke ali na prvi pogled manifestne izjave?«

»Poslušati, dihati, razviti vsako besedo, drobec, pomensko oporo.«

»Njegove brezkompromisne, radikalne pesmi še naprej navdušujejo in navdihujejo tako bralce kot ustvarjalce.«

»V splošni percepciji se torej prepogosto pojavlja kot zgodovinska osebnost, katere teža in pomen sta omejena na zgolj nekaj dni oziroma tednov.«

»Če si smemo izposoditi tuji izraz iz sveta glasbe, bi lahko rekli, da ga dojemamo kot 'one-hit wonder'.«

»Toda s tem Maistru delamo precejšnjo krivico.«

»Še bolj kot pred 'boji za severno mejo' je potem v obdobju po letu 1919 dokazoval svojo intelektualno širino.«

»Pomembno je, da v najširši javnosti povečamo zavedanje o pomenu znanosti, da razvijamo zavest o pomenu raziskav na najrazličnejših področjih za razvoj v svetu in doma ter da krepimo narodni ponos zaradi vrhunskih in mednarodno pomembnih dosežkov slovenskih raziskovalcev in raziskovalk.«

»Znanosti na državni ravni treba dati večjo veljavo.«

»Delo, ki ga pomenita branje in pisanje, je v nasprotju z vsemi dejanji, ki uničujejo življenje. Pomen tega dela bi rada delila z vami. Tukaj stojimo skupaj za književnost in zoper nasilje.«

»Pravzaprav mi je vse pri srcu, saj sicer tega ne bi počel.«

»V bistvu moraš biti služabnik besede.«

»Kot da sem na začetku, kot da nič ne znam, kakor da nimam pojma … In če uporabiš to metodo tega začetka, je to zelo hvaležna stvar.«

»Kjer koli na svetu se zdaj ustavimo, nas ljudje spomnijo na to, kako izjemna je bila ta predstavitev.«

»Liričnost razpoloženja, na ljudskost v slogu in občutenju naslonjena pesniška govorica, ki prehaja v intimistično izpoved, ter prepoznavna in ustvarjalno preoblikovana narodna simbolika so značilnosti, ki so izražene tudi pri Maistru kot besednem umetniku.«

»V zbirki je 30 pesmi, Maister je bil star 30 let, ko je izdal zbirko Poezije, in ker se ga spominjamo petkrat 30 let po njegovem rojstvu in trikrat 30 let po njegovi smrti.«

»Dvignila sem se in si obrisala obraz z ruto. Zunaj je množični grob pil svojo dozo solz; želela sem si, da bi tudi jaz umrla.«

»Pisala sem pesmi kot nekdo, ki strmi v umetno cvetje, nato pa me je smrt popeljala med vrtove in gozdove.«

»Le kogar danes krogla je zadela, / on gleda v novo, starega otet.«

»Vas Doberdob je ta dan hudo trpela pod laškimi granatami. Nad nami ves dan krožijo sovražni in naši zrakoplovi. Sovražnih je seveda več.«

»Maribor razglašam za posest Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in v imenu svoje vlade prevzemam vojaško poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajersko.«

»Sleherni človek ve, da sta krepost in sreča odvisni od podrobnosti; tisto, kar je splošno in vsem rečem skupno, pa je le neogibno zlo, ki ga pač terja razum.«

»Ste vedeli, da olimpijske igre od leta 1912 do 1948 niso bile samo športno, ampak tudi umetniško tekmovanje?«

»Kadar je, na primer, Kandinski slikal ali kadar je Giacometti kiparil, jima ni šlo za postavljanje rekorda ali za to, da se uvrstita pred kakšnega drugega slikarja oziroma kiparja.«

»Ti, zakaj imaš pa neopren narobe oblečen?«

»So tekači, ki so videti, kot da letijo, drugi, ki so videti, kot da plešejo, za druge se zdi, da paradirajo.«

»Že v Postojni, odtrganem delu domovine, in nato na Rakeku ter v Logatcu smo se lahko prepričali, kako je med rojaki in v domovini odmeval naš uspeh.«

»Daj no, saj tole ni nič drugega kot samo še ena biciklistična tekma. Mala malica zate.«

»Vsaka pesem / je majhna molitev.«

»On vendar ni prosil nikogar, naj se rodi kot moški – in zato mu ne bo nihče vsiljeval nobenih domnevnih dolžnosti. Nikoli ni podpisal nobene obveze, da se bo vedel kot pravi moški.«